Pravilniki

Pravilniki:

PRAVILNIK SZUS O DISCIPLINAH,

OPREMI TER TEKMOVANJIH

A. PRECIZNO STRELJANJE

I. DISCIPLINE

1. PIŠTOLA :    

MK pištola           25m

VK pištola           25m

VK pištola           50m

VK pištola         100m

Kaliber 50           25m

2. REVOLVER:

MK revolver         25m

VK revolver         25m

VK revolver         50m

Kaliber 50            25m

Tarče za razdaljo 25m ter 50m so premera 50cm pri razdalji 100m pa premera 1m.

Na tarči so označeni koncentrični  krogi od 1 do 10,pri čemer je 1 največji krog 10 pa najmanjši.Za oceno se strelja ena serija  10 nabojev. Dovoljeni so tudi poskusni streli pred pričetkom ocenjevanja   v času 5min.

3. MK puška odprti merki             50m

    MK puška optika                        50m

    MK puška optika                      100m

Tarče za razdaljo 50m so premera 17,5cm pri razdalji 100m pa premer 35cm pri disciplini MK optika pa so tarče velikosti 50mm/50m in 100mm/100m.Na tarči so označeni koncentrični  krogi od 1 do 10,pri čemer je 1 največji krog 10 pa najmanjši. Za oceno se strelja ena serija 10 nabojev. Dovoljeni so tudi poskusni streli pred pričetkom ocenjevanja v času 5min.

4.VK PUŠKA odprti merki         100m

Tarče za razdaljo 100m so premera 35cm. Na tarči so označeni koncentrični krogi od 1 do 10,pri čemer je 1 največji krog 10 pa najmanjši. Za oceno se strelja ena serija  10 nabojev. Dovoljeni so tudi poskusni streli pred pričetkom ocenjevanja v času 5min.

5.VK  PUŠKA optika                    100m

     VK PUŠKA optika                    200m

    VK PUŠKA optika                     300m

     VK PUŠKA optika                    600m

     VK PUŠKA optika                  1000m

Pri razdalji 100m je premer tarče 10cm pri razdalji 200m je tarča s premerom 20cm,na 300m s premerom 30cm,na 600m s premerom 50cm in na 1000m s premerom 100cm. Na tarči so označeni koncentrični  krogi od 1 do 10,pri čemer je 1 največji krog 10 pa najmanjši. Za oceno se strelja ena serija 10 nabojev. Dovoljeni so tudi poskusni streli pred pričetkom ocenjevanja v času 5 min.

II.KALIBRI TER VRSTE OROŽJA PRI PRECIZNEM STRELJANJU

6.VK PIŠTOLA:

Dovoljene so samo pištole s polavtomatskim način delovanja. Cev pištole ne sme biti daljša od 6 inch oziroma 152mm .Pištola mora biti popolnoma izpravna z ustreznimi žigi po C.I.P. Najmanjši dovoljen kaliber je 7,62mm največji pa 11,43mm. Največja dovoljena teža prazne pištole z vstavljenim nabojnikom ne sme presegati 1360g.

Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave.

Pri disciplini kaliber 50 ni omejitve glede teže.Kaliber pa je 12,7mm oziroma 0.50 inch.

7. MK PIŠTOLA

Dovoljene so samo pištole s polavtomatskim načinom delovanja. Cev pištole ne sme biti daljša od 6 inch oziroma 152mm .Pištola mora biti popolnoma izpravna z ustreznimi žigi po C.I.P. Dovoljen kaliber je .22 lr oziroma 5,6mm z robnim vžigom. Največja dovoljena teža prazne pištole z vstavljenim nabojnikom ne sme presegati 1360g.

Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave.

8. VK REVOLVER

Dovoljeni so revolverji z dolžino cevi do 6inch oziroma 152mm. Najmanjši dovoljen kaliber je 7,62mm največji pa 11,43mm. Naboji z magnum polnitvijo niso dovoljeni. Revolver mora biti popolnoma izpraven in ustrezno žigosan po C.I.P. Teža revolverja ni omejena vendar je prepovedano  orožju dodajati uteži oziroma dodatke,ki ne služijo funkcionalnemu namenu orožja. Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave. Pri disciplini kaliber 50 ni omejitve glede teže.Kaliber pa je 12,7mm oziroma 0.50 inch.

9. MK REVOLVER

Dovoljeni so revolverji z dolžino cevi do 6inch oziroma 152mm. Dovoljen kaliber je 22 lr oziroma 5,6mm z robnim vžigom. Revolver mora biti popolnoma izpraven in ustrezno žigosan po C.I.P. Teža revolverja ni omejena vendar je prepovedano  orožju dodajati uteži oziroma dodatke,ki ne služijo funkcionalnemu namenu orožja. Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave.

10. VK PUŠKA

Dovoljene so vse vrste pušk,tako repetirne kot polavtomatske. Dolžina cevi ter teža nista določeni,prepovedano pa je orožju dodajati uteži ali na njega pritrjevati nefunkcionalne dodatke. Puške morajo biti popolnoma izpravne ter ustrezno žigosane po C.I.P. Dovoljeni kalibri so kalibri od premera 5,6mm/223Rem/ do premera z vključno 12,7mm/.50BMG/.

Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave.Plinske zavore so dovoljene.

11. MK PUŠKA

Dovoljene so vse vrste pušk,tako repetirne kot polavtomatske. Dolžina cevi ter teža nista določeni,prepovedano pa je orožju dodajati uteži ali na njega pritrjevati nefunkcionalne dodatke. Puške morajo biti popolnoma izpravne ter ustrezno žigosane po C.I.P. Dovoljeni kaliber je 22lr oziroma 5,6mm z robnim vžigom.

Dovoljene so samo mehanske namerilne naprave.

12. VK PUŠKA OPTIKA

Dovoljene so vse vrste pušk,tako repetirne kot polavtomatske. Dolžina cevi ter teža nista določeni,prepovedano pa je orožju dodajati uteži ali na njega pritrjevati nefunkcionalne dodatke. Puške morajo biti popolnoma izpravne ter ustrezno žigosane po C.I.P. Dovoljeni kalibri so kalibri od premera 5,6mm/223Rem/ do premera z vključno 12,7mm/.50BMG/.Na puški mora biti pritrjena optična namerilna naprava. Na puško je dovoljeno pritrditi bipod za katerega je možno dokazati,da se izdeluje serijsko in prodaja v za to namenjenih trgovinah.Dovoljene so tudi plinske zavore in trakovi za mirage.

13. MK PUŠKA OPTIKA

Dovoljene so vse vrste pušk,tako repetirne kot polavtomatske. Dolžina cevi ter teža nista določeni,prepovedano pa je orožju dodajati uteži ali na njega pritrjevati nefunkcionalne dodatke. Puške morajo biti popolnoma izpravne ter ustrezno žigosane po C.I.P. .Dovoljeni kaliber je 22lr oziroma 5,6mm z robnim vžigom. Na puški mora biti pritrjena optična namerilna naprava. Na puško je dovoljeno pritrditi bipod za katerega je možno dokazati,da se izdeluje serijsko in prodaja v za to namenjenih trgovinah.

14. TOČKOVANJE

Točkovanje se izvaja na način,da se sešteva število krogov iz posameznega zadetka,pri čemer se pri dotiku črte med dvema poljema šteje višje število na katerega meji črta.

15. ČAS

Čas ,ki velja za vse discipline preciznega streljanja SZUS se določi tako,da se za vsak strel odmeri ena minuta. Poskusni streli se opravijo v  času 5minut.

B. PRAKTIČNO STRELJANJE

I. DISCIPLINE

16. JEKLO

Deset jeklenih krogov premera 15-25cm se postavi na razdalji 8m nato12m in še 16m.

Strelja se prvič na kroge v razdalji 8m toliko časa,da padejo. Nato se strelja drugič na razdalji 12m,da padejo in nato še tretjič na razdalji 16m,da padejo .Pri tem se šteje čas od zvočnega signala za pričetek streljanja pa do zadnjega strela. Število strelov pri tem ni omejeno.

Krogi morajo biti medsebojno oddaljeni vsaj 5cm in dvignjeni od tal  min 10cm.

Izdelani morajo biti  iz jeklene pločevine debeline 10mm.

17. TAKTIČNI PREIZKUS

Na strelskem poligonu se pripravi scenarij situacije reševanja problemov. Pri tem se uporabljajo metalne tarče različnih oblik ter papirnate tarče različnih dimenzij. Pri taktičnem preizkusu se vedno strelja z najmanj 2 vrstama orožja,izjemoma z eno vrsto.Pri tem velja pravilo,da se namesto dveh strelov iz puške streljajo trije streli s pištolo v isti proceduri in oddaljenosti.Pri tem se štejejo vsi trije zadetki.Dva strela iz puške se smatrata enakovrednim trem strelom iz pištole.

Strelec se obvezno premika med posameznimi tarčami. Pri tem mora premagovati še taktične probleme.

Minimalno število nabojev v preizkusu je 50. Vsebina taktičnega preizkusa se ne sme ponavljati in mora za tekmovalce ostati neznana. Tekmovalci ,ki so preizkus že odstreljali se ločijo od tekmovalcev,ki na preizkus še čakajo,da ne pride do izmenjave informacij.

18. (PETDESET+) 50+

Strelja se izključno na metalne tarče različnih oblik. Obvezno se strelja s puško in pištolo. Strelec sedi za mizo in v kombinaciji puška/pištola podira metalne tarče na različni oddaljenosti. Tarče so različno obarvane in sicer:

-modre se strelja s pištolo

-oranžne se strelja s puško

-črne s puško in/ali pištolo

Število metalnih tarč mora biti večje od 50 vendar ne večje od 100. Tarče morajo biti obvezno izdelane iz balističnega jekla !

19.IZPADANJE

Strelja se s pištolo ali puško na metalne tarče različnih oblik. Po dva ali trije tekmovalci streljajo naenkrat,dva poraza pomenita izključitev iz tekme.Tarče se postavijo za pištolo na oddaljenosti 5-15m,puško 50-100m za vse tekmovalce enako.Zmagovalec je kdor ne izpade, drugouvrščeni je kdor izpade zadnji,za tretje mesto pa se potegujeta tekmovalca,ki sta izgubila v polfinalu in sicer prav tako na podlagi dveh porazov.V kolikor so v polfinalu trije tekmovalci pa je tretji kdor je v polfinalu prvi odstopil po dveh porazih.

Začetek dvoboja ali troboja se označi z zvočnim signalom,konec pa je ko prvi podre vse svoje metalne tarče.

Vsak tekmovalec mora imeti tarče v barvi,ki ni enaka sotekmovalčevi.

20.PUŠKA 100m+300m

Po zvočnem signalu se strelja z začetne pozicije 100m 10 nabojev nato sledi premik na drugo pozicijo na oddaljenost 300m od tarče in zopet strelja 10 nabojev.Med premikom  na drugo pozicijo  je puška lahko napolnjena vendar mora biti zaklenjena.Dovoljen je prednji naslon,zadnji je prepovedan.Strelja se iz poljubnega položaja tako stoje,leže ali sede.

    21.TOČKOVANJE

    Pri praktičnih disciplinah kjer se meri čas se točkuje po naslednjem principu:

    K času,ki je zabeležen na časovni uri( timer) se prištejejo napake strelca. Vsaka sekunda pomeni eno točko. Zadetek v padajočo metalno tarčo,ki pade se ne šteje nič,kadar pa le ta ne pade se šteje 10 točk. Pri tarčah z označenimi polji se sredinsko polje ne šteje nič,ostala polja pa glede na številčne vrednosti,ki so navedene na sami tarči. Pri praktičnem streljanju na tarčo s krogi se k času prišteje število točk,ki strelcu manjkajo do skupnega števila možnega  števila točk pri streljanju na to tarčo. Pri tarči kjer se strelja 5 strelov je tako možnih 50 točk. V kolikor strelec s petimi streli doseže npr. 42 točk se mu k času prišteje 50 – 42 = 8 točk.

    Nepravilna izvedba oziroma proceduralna napaka se šteje 5 točk.Prav tako se 5 točk šteje zgrešen zadetek ali nespopad s tarčo.Za vsako tarčo je možna le ena proceduralna napaka in le ena kazen za nespopad ne glede na zahtevano število strelov v konkretno tarčo.

    Strelci stari nad 55 let ter strelci,ki streljajo s kalibrom .45acp imajo priznano olajšavo na rezultat v višini 10%.Olajšavi se lahko seštejeta .

    Na tekmi je prepovedano izmenjavanje orožja ter izposoja opreme in orožja med sotekmovalci .

    Velja pravilo,da tekmovalec lahko uporablja le opremo,ki jo je prinesel na strelišče!

    Dovoljena je le izmenjava varnostne,zaščitne in opreme,ki je nujna za izvedbo ali potek same tekme.

    Nespoštovanje teh pravil se kaznuje z diskvalifikacijo!

    Izposojo lahko izjemoma odobri glavni sodnik na podlagi utemeljene zahteve pred pričetkom same tekme.

    II. KALIBRI  TER VRSTE OROŽJA PRI PRAKTIČNEM STRELJANJU

    22. PIŠTOLA

    Dovoljene so pištole od kalibra 9mm do kalibra .45acp.Teža pištole ne sme presegati 1500g. Proženje mora biti varno in ne sme biti manjše od 1000g. Nabojnik lahko vsebuje do 20 nabojev,uporaba nabojnika z večjo kapaciteto od 20 ni dovoljeno. Strelivo je lahko originalno tovarniško ali pa polnjeno. Polnjeno strelivo mora biti enakovredno tovarniškemu z minimalnim odstopanjem v energiji. Strelivo kalibra 9mm mora imeti hitrost izstrelka min 300m/s pri teži krogle 8g. Pri drugi teži se hitrost preračuna na min.vrednost 2400gm/s. Večji kalibri od 9mm nimajo omejitev .

    23. PUŠKA

    Dovoljene so vse vrste pušk ,vseh kalibrov ,ki uporabljajo strelivo na centralni vžig.

    Dovoljena je tudi uporaba vseh vrst namerilnih naprav,na orožje se lahko dodajajo uteži,bipodi in ostali pripomočki brez omejitev .Puške morajo biti izpravne in testirane po C.I.P. Proženje mora biti min. 1000g.

                        C. STRELJANJE S STARIM OROŽJEM

    I. DISCIPLINA

    1. VK PIŠTOLA 15m

    2. VK REVOLVER 15M

    3. Puška 75m

    Tarče za razdaljo 15m ter 75m so premera 50cm.Na tarči so označeni koncentrični  krogi od 1 do 10,pri čemer je 1 največji krog 10 pa najmanjši.Za oceno se strelja ena  serija  15 nabojev. Dovoljeni so tudi poskusni streli pred pričetkom ocenjevanja.

    II. KALIBRI TER VRSTE OROŽJA

    Dovoljeni so vsi kalibri ter vse vrste orožja,razen MK. Orožje mora biti izpravno.

    Za staro orožje po tem pravilniku se šteje vsako orožje ,ki je bilo izdelano pred letom 1918. Dokaz o starosti je lahko letnica na orožju ali literatura .

    D. OPREMA

    24.OBVEZNA OPREMA

    -ANTIFONI

    Obvezna oprema strelca,ki velja za vse discipline so antifoni oziroma glušniki namenjeni zaščiti sluha pred hrupom. Antifoni so lahko v obliki ušesnih čepov ali naglavnih slušalk.

    -OČALA

    Očala so obvezna pri disciplinah praktičnega streljanja oziroma povsod kjer obstaja možnost fragmentacije projektila.Očala morajo biti take velikosti,da prekrijejo površino očesa in sicer tako,da fragmentirani delec pod  kotom 45° ne more vstopiti mimo očal do očesa. Material kvaliteta ali barva leč po tem pravilniku nista določena je pa priporočljivo uporabljati zaščitna očala kot se uporabljajo v industriji ali namenska balistična očala namenjena prav strelskim disciplinam.

    -TOK PIŠTOLA

    Tok za pištolo mora biti narejen namensko za pištolo,ki se namesti v njega. Dostop do sprožilca mora biti onemogočen z zaščito kar pomeni,da pištole v toku ne moremo sprožiti.Tok mora pištolo držati na način,da le ta iz njega ne more izpasti pri normalni uporabi kar se preveri na način,da se pištolo obrnjeno navzdol poskuša nežno iztresti iz toka.V kolikor pištola ne pade iz toka pomeni,da ustreza zahtevi iz tega pravilnika.

    Material,proizvajalec,barva ali oblika nista predpisana.Tok mora imeti nastavke oziroma luknje za pritrditev na pas.

    -TOK PUŠKA

    Tok za puško mora biti ustrezne velikosti,da se puška v celoti skrije. Tok mora imeti ročaje in sistem zapiranja(zadrgo,gumbi…).

    -OBUTEV

    Strelec mora biti vedno obut v športno obutev z vezalkami ali ježki,ki se trdno prilegajo nogi. Opanke,natikači,copate in ostala nešportna obutev ni dovoljena.

    -HLAČE

    Hlače so lahko kratke ali dolge .Imeti morajo sistem za namestitev pasu. Pas mora biti na hlače pritrjen tako,da skupaj s hlačami tvori nerazdružljiv del.Trenirke ali dresi drugih športnih disciplin niso dovoljeni ne glede ali se na njih lahko pritrdi pas.

    Hlače morajo biti temne barve,enobarvne.Na njih je lahko znak kluba ali sponzorja vendar do največ 1/5 površine hlač.

    -OSTALA OBLAČILA

    Oblačila za pokrivanje zgornjega dela telesa so obvezna. Prilagodijo se glede na letni čas.Za poletje je primerna majica s kratkimi rokavi.Majice brez rokavov niso dovoljene.V zimskem času pa se nosi kompaktna oblačila.Plašči so prepovedani.

    Na oblačilih je zaželjen znak kluba ali organizacije,ki ji strelec pripada oziroma jo zastopa.

    Rokavice so prepovedane ne glede na letni čas in vremenske razmere.

    Prepovedani so tudi vsi modni dodatki,razen nakita.

    25.OSTALA OPREMA

    Med ostalo opremo spadajo podloge za kopito,stativi za puške, spektivi, daljinomeri,podloge za ležanje strelca,strelske mize,kamere za opazovanje zadetkov…Po tem pravilniku je dovoljeno vse kar ni izrecno prepovedani.

    E. TEKMOVANJA

    26.Pokalno prvenstvo SZUS

    1.SZUS vsako leto organizira pokalno prvenstvo zveze.V ta namen se organizira 8 tekem.Za rezultat pa šteje 6 najboljših tekem za tekmovalca.Upravni odbor SZUS odloča o disciplinah,ki se bodo uvrstile na seznam disciplin za PP SZUS glede na predloge in število članstva v zvezi.

    Vsak klub ali društvo lahko zastopa neomejeno število  tekmovalcev.Za ekipni rezultat se štejejo rezultati treh najboljših tekmovalcev posameznega društva ali kluba. Število disciplin v katerih tekmuje posamezni tekmovalec ni omejeno.

    Prvih deset tekmovalcev na posamezni tekmi prejme točke in sicer za 1.mesto 12 točk,za 2.mesto 10 točk,za 3.mesto 8točk nato pa za vsako mesto po eno točko manj do desetega mesta.

    Na vsaki izmed osmih tekem se podeli odličja za prve tri tekmovalce v posameznih disciplinah.Na koncu tekmovalne sezone se podeli pokale za prve tri v skupnem seštevku.

    2.Tekmovalci,ki se v posamezni sezoni udeležijo vseh 8 tekem PP se jim ena tekma šteje 12točk.Prav tako se ena tekma šteje 12 točk tudi sodniku,ki je sodil na vsaj 6 tekmah Pokalnega prvenstva.Posameznik tako lahko dobi največ 24točk.

    27.Državno prvenstvo

    SUSZ vsako leto organizira državno prvenstvo.Na državnem prvenstvu lahko tekmujejo le predstavniki klubov ali društev,ki so člani SZUS.

    Državno prvenstvo se organizira v disciplinah za katere se izkaže interes članov SZUS.Zmagovalec posamezne discipline se imenuje DRŽAVNI PRVAK SZUS,Zmagovalec v vseh disciplinah pa ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAK SZUS.

    28.KONČNE DOLOČBE

    Ta pravilnik je sprejet na ustanovni skupščini SZUS in dopolnjen s sklepom skupščine SZUS 29.11.2015

     

    Na podlagi 9.člena in 16.člena Zakona o društvih Ul RS 61/2006 je skupščina Strelske zveze za uporabno streljanje na svoji izredni seji z dne 27.3.2013 sprejela sklep o sprejetju statuta Strelske zveze za uporabno streljanje                                                        

                                                              STATUT 

                   STRELSKE ZVEZE ZA UPORABNO STRELJANJE

    Statut,Pravilnik o disciplinah,opremi ter tekmovanju  ter Pravilnik o načinu usposabljanja in podelitvi naziva inštruktor strelstva ter o načinu usposabljanja in podelitve naziva sodnika  je bil sprejet na ustanovni skupščini dne 27.3.2013 na podlagi sklepov zainteresiranih društev(klubov).

    1.TEMELJNE DOLOČBE

    1.člen

    Ime zveze je:STRELSKA ZVEZA ZA UPORABNO STRELJANJE.

    Kratica zveze je SZUS.

    Za potrebe mednarodnega delovanja pa uporablja angleški naziv in kratico Shooting association for applied shooting oziroma kratico SAAS.

    Sedež zveze je v kraju Kokolajnščak.

    2.člen

    Strelska zveza za uporabno streljanje je zveza strelskih klubov in društev,ki se ukvarjajo s športnim ali drugim streljanjem,izobraževanjem iz področja strelstva,znanstveno raziskovalnim delom iz tega področja ter društva,ki se ukvarjajo z zbiranjem orožja.

    3.člen

    Članstvo v zvezi je prostovoljno,namenjeno skupnemu uresničevanju ciljev iz tega statuta.

    4.člen

    Klubi in društva,člani te zveze ,so enakopravni v vseh zadevah in se po potrebi združujejo in vključujejo v druge organizacije iz tega področja.

    5.člen

    Zveza deluje v skladu z veljavno zakonodajo iz področja Zakona o društvih,Zakona o orožju,Ustavo RS ter podzakonskimi akti.

    6.člen

    Zveza ima svoj znak,zastavo in pečat.

    -Znak je v obliki ščita. Na sredini ščita so trije koncentrični krogi,ki imajo v centru prekrižani pištoli

    -Zastava je rdeče barve,z izpisom v črni barvi SZUS-SAAS  v eni vrsti ter SLOVENIJA v drugi vrsti. Pod napisom je znak zveze.

    -Pečat vsebuje znak ter opis zveze

    7. člen

    Za zakonitost poslovanja zveze odgovarja predsednik in podpredsednik.

    Zveza je pravna oseba zasebnega prava.

    Zastopa jo predsednik in podpredsednik in sicer vsak neomejeno.

    Delovanje zveze in njenih organov je javno. Javnost dela je zagotovljeno:

    -s pravico vpogleda v zapisnike organov društva

    -seje organov zveze so javne

    -organizira tiskovne konference

    -na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov,ustanov,organizacij ter predstavnike javnega obveščanja

    -z objavo aktualnih dogodkov dela na spletni strani zveze

    Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij o delu zveze je odgovoren predsednik in podpredsednik zveze.

    2.NAMEN,CILJI IN NALOGE ZVEZE

    8.člen

    Namen:

    Namen zveze je združevanje strelskih klubov in društev,optimizacija dela,organizacija izobraževanj,tekmovanj ter zastopanje strelstva pred organi oblasti in zainteresirane javnosti ter znanstveno raziskovalna dejavnost na področju civilnega in vojaškega orožja različnih kategorij.

    Cilj:

    Primarni cilj SZUS se kaže v razvijanju strelstva na področju orožja velikega kalibra ter s tem povezanih strelskih aktivnosti.

    SZUS si je zastavila cilj organiziranja tekmovanj v disciplinah kjer se tekmuje z orožjem vseh vrst razen zračnega orožja. V ta namen bo zveza pripravila pravilnike v katerih bodo natančno opredeljeni vsi pogoji ter pravila disciplin.

    Naloge:

    SZUS si je zadala nalogo,da razvija,izvaja in nadzira usposabljanja strelskih kadrov za potrebe posameznih ali vseh strelskih disciplin v okviru zveze na način:

    -da izdaja licence za tekmovalce,

    -da izdaja licence za sodnike

    -da izdaja licence za inštruktorje strelstva

    Naloga zveze se kaže tudi v programih s katerimi lahko kandidira za proračunska ali ostala sredstva,

    Delovanje SZUS je izključno nepridobitno.

    3.ČLANSTVO

    9.člen

    Članstvo v SZUS je prostovoljno. Društva ali klubi se odločajo za vstop v članstvo na podlagi sklepa občnega zbora. Prav tako na ta način odločajo tudi o izstopu.

    Člani SZUS so klubi in društva katerih glavna dejavnost je strelstvo.

    10.člen

    Dolžnosti:

    Člani SZUS so dolžni spoštovati statut zveze,plačevati članarino ter se aktivno udeleževati vseh aktivnosti,ki potekajo pod okriljem zveze in zahtevajo aktivno udeležbo članov. Člani so dolžni varovati ugled zveze.

    Novi člani se potrdijo s pisnim sklepom ,ki ga izda predsednik ali podpredsednik zveze.

    Pravice:

    -da predlagajo člane organov zveze

    -da volijo in so izvoljeni v organe zveze

    -da sodelujejo pri opravljanju dogovorjenih nalog

    -da so obveščeni o delu ter podajo svoje mnenje in predloge za  izboljšave

    -da sodelujejo pri delu strokovnih teles in odločajo v organih zveze

    11.člen

    Članstvo v zvezi preneha z izstopom,izključitvijo ali prenehanjem delovanja društva ali kluba. Članstvo v zvezi avtomatično preneha v kolikor član kljub opominu ne poravna članarine za tekoče leto do 1.3.

    Pritožba na izključitev je možna na skupščino zveze,ki o tem odloča na prvi redni ali izredni seji.

    4.ORGANI ZVEZE

    12.ČLEN

    Organi zveze so:

    -skupščina

    -upravni odbor

    -nadzorni odbor

    -disciplinsko razsodišče

    Mandat organov zveze traja 4 leta. Iste osebe,predstavniki društev se lahko izvolijo ponovno brez omejitev.

                                               Skupščina

    13.člen

    Je najvišji organ zveze. Lahko je redna ali izredna. Redna skupščina se skliče vsako leto. Sklic mora biti objavljen najmanj 15 dni pred skupščino. Dnevni red in gradivo se pošlje vsakemu društvu ali klubu,članu zveze. Skupščina praviloma zaseda v mesecu decembru.

    14.člen

    Skupščina je sestavljena iz predstavnikov,ki jih izvolijo članice SZUS tako,da so predstavljene v skupščini  z najmanj enim predstavnikom iz vsakega društva ali kluba. Ne glede na funkcijo v zvezi imajo pravico do odločanja le predstavniki društev ali klubov.

    15.člen

    Izredno skupščino Zveze skliče upravni odbor na lastno pobudo,na predlog nadzornega odbora ali na predlog vsaj ¼ članic. Zahteva mora biti pisna in mora vsebovati vprašanja o katerih naj bi sklepala izredna skupščina. Če upravni odbor ne skliče skupščine v 30 dneh potem,ko je prejel zahtevo za sklic,skliče izredno skupščino predlagatelj,ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi materiali na enak način kot se skliče redna skupščina. Izredna skupščina obravnava le vprašanja z dnevnega reda zaradi katerih je bila sklicana.

    16.člen

    Skupščina je sklepčna, če je na njej zastopana najmanj polovica predstavnikov članic Zveze. Če v predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek preloži za trideset minut. Po tem času skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 1/3 predstavnikov članic. Skupščina voli svoje organe s tajnim ali javnim glasovanjem, če tako odloči večina navzočih predstavnikov. Skupščina sprejema odločitve z večino

    glasov prisotnih predstavnikov skupščine.

    17.člen

    Skupščina je pristojna za:

    - sprejemanje dnevnega reda,

    - obravnavanje in sprejemanje programskih načel ter smernic razvoja SZUS

    - usklajevanje in usmerjanje dela članic o vprašanjih, ki so pomembna za strelstvo,

    - sprejem statuta in splošnih aktov Zveze, ki jih po statutu sprejema skupščina: poslovnik o delu skupščine, pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti, ki se lahko sprejme z vsaj 1/3 članov skupščine z glasovalno pravico

    - usklajevanje in sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih delovnih načrtov ,

    - obravnavanje poročil o izvajanju programa dela in sprejemanje finančnega načrta      ter sprejema zaključni račun zveze,

    - potrjevanje letnega poročila o poslovanju,

    - obravnavanje poročil upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča,

    - volitve in razrešitve predsednika in članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča,

    - odločanje o pritožbah (II. stopnja) zoper sklepe disciplinskega razsodišča ,

    - predlaganje ukrepov za izboljšanje možnosti za delovanje in razvoj članic Zveze,

    - odločanje o nakupu in prodaji nepremičnin,

    - sklepanje o prenehanju delovanja Zveze.

    O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in  overovitelj.

                                          Upravni odbor-UO

    18.člen

    Upravi odbor je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska in strokovno tehnična dela ter vodi delo Zveze med dvema skupščinama po programu in sklepih sprejetih na skupščini. Upravni odbor skrbi za uresničevanje sklepov skupščine med zasedanji in opravlja druge naloge v sporazumu s članicami Zveze.

    Veljavno sklepa na sejah z večino glasov prisotnih članov. Seje upravnega odbora so javne. Dolžnost člana upravnega odbora je častna in brezplačna.

    19.člen

    Upravni odbor šteje 3 člane. Sestavljajo ga:

    -predsednik ,

    -podpredsednik

    -član

    Predsednika,podpredsednika  in člana upravnega odbora voli skupščina. Volitve predsednika,podpredsednika in članov upravnega odbora so javne.

    Predsednik upravnega odbora je po položaju predsednik SZUS. Za svoje delo je odgovoren skupščini Zveze.

    Podpredsednik upravnega odbora je po položaju podpredsednik SZUS. Za svoje delo odgovarja skupščini Zveze.

    20.člen

    Upravni odbor, najkasneje šestdeset (60) dni pred predvideno volilno skupščino pozove članice, da predlagajo kandidate za predsednika, člana upravnega odbora, člane nadzornega odbora in člane disciplinske komisije. Za predsednika UO morajo biti podani osebni podatki ( ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča), predlog pa mora biti utemeljen z opisom dosedanje uspešnosti dela kandidata v

    strelstvu. Predlogu mora biti priložena pisna izjava kandidata, da kandidira za to funkcijo. Kandidat za predsednika UO mora kandidaturi priložiti programsko zasnovo delovanja Zveze za prihodnje mandatno obdobje. Predlog za predsednika UO mora predlagatelj posredovati najmanj 30 dni pred predvidenim zasedanjem skupščine. Zveza mora 15 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti članice Zveze o kandidatih

    za predsednika UO. V primeru, da za katero od predvidenih mest ni kandidata, Zveza ponovno pozove članice za dodatno kandidiranje, ki lahko pošljejo predloge najkasneje 10 dni pred zasedanjem skupščine.

    21.člen

    Za volitve predsednika UO se uporabi sistem odprte liste kandidatov. Če sta za mesto predsednika prijavljena dva ali več kandidatov se volitve opravijo z enotno glasovnico, na kateri so kandidati napisani po abecednem vrstnem redu. V kolikor je eden izmed predlaganih kandidatov v prvem krogu prejel večino glasov prisotnih predstavnikov na skupščini, ki imajo glasovalno pravico, je izvoljen. V primeru, ko nihče od kandidatov ne prejme potrebne večine, se v drugem krogu ponovi glasovanje o tistih dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme več glasov prisotnih predstavnikov,ki imajo glasovalno pravico. Če je rezultat glasovanja v drugem krogu izenačen, se ponovi kandidacijski postopek, predsedstvu se podaljša mandat do nove skupščine, ki mora biti izvedena v 30. dneh.

    Za volitve podpredsednika UO se uporabi sistem odprte liste kandidatov. Če sta za mesto podpredsednika prijavljena dva ali več kandidatov se volitve opravijo z enotno glasovnico, na kateri so kandidati napisani po abecednem vrstnem redu. V kolikor je eden izmed predlaganih kandidatov v prvem krogu prejel večino glasov prisotnih predstavnikov na skupščini, ki imajo glasovalno pravico, je izvoljen. V primeru, ko nihče od kandidatov ne prejme potrebne večine, se v drugem krogu ponovi glasovanje o tistih dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme več glasov prisotnih predstavnikov,ki imajo glasovalno pravico. Če je rezultat glasovanja v drugem krogu izenačen, se ponovi kandidacijski postopek, predsedstvu se podaljša mandat do nove skupščine, ki mora biti izvedena v 30. dneh.

    22.člen

    Skupščina izvoli člana upravnega odbora na podlagi predloga predsednika Zveze kot mandatarja. Mandatar pripravi listo kandidatov. Mandatar predloži kandidatno listo za člana upravnega odbora na seji skupščine. Skupščina voli upravni odbor kot enoten organ. Predstavniki z glasovalno pravico glasujejo o celotni listi kandidatov naenkrat, z možnostjo negativne opredelitve do posameznega kandidata. Za člana upravnega odbora je izvoljen kandidat, ki je prejel več kot polovico glasov prisotnih predstavnikov z glasovalno pravico. Če posamezni kandidat ni prejel potrebne večine glasov mandatar predlaga skupščini nadomestnega kandidata. Skupščina ponovno glasuje samo o tem kandidatu do izvolitve polnega števila članov upravnega odbora.

    23.člen

    Za razrešitev predsednika,podpredsednika in člana upravnega odbora se smiselno uporabljajo določila prejšnjega člena. Glasovanje o razrešitvi se uvrsti na dnevni red skupščine na predlog predsedstva ali 1/3 prisotnih predstavnikov s pravico glasovanja.

    24.člen

    Seje upravnega odbora sklicuje predsednik po lastni presoji ali na zahtevo 1/3 članov upravnega odbora ali nadzornega odbora.

    V njegovi odsotnosti sklicuje seje upravnega odbora  podpredsednik.

    Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

    - organizira strelske tekme za člane zveze

    -imenuje komisijo za usposabljanje in izvajanje izobraževanja inštruktorjev in sodnikov zveze

    - sklicuje skupščino, predlaga dnevni red, pripravi gradivo, poroča o svojem delu in organizira priprave na skupščino,

    - uresničuje sklepe skupščine in usklajuje delo članic Zveze med dvema skupščinama,

    - pripravlja predloge aktov Zveze, katere sprejme skupščina,

    - sprejema splošne akte Zveze, ki jih ne sprejema skupščina,

    - opravlja vse druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina,

    - sprejme poslovnik upravnega odbora

    - odloča o spremembi naslova sedeža društva.

    - pripravlja predlog letnega poročila in predlog letnega načrta dela, ter finančnega načrta poslovanja,

    - obravnava realizacijo načrta dela in finančnega načrta, - skrbi za finančno in materialno poslovanje Zveze,

    - upravlja s premoženjem Zveze,

    - določa višino letne članarine,

    - imenuje in razrešuje tajnika Zveze,

    - sprejema koledar in pogoje strelskih tekmovanj za vse discipline in kategorije,

    - načrtuje priprave reprezentance SZUS in udeležbo na razpisanih tekmovanjih,

    - vzpostavlja in vzdržuje stike z drugimi strelskimi in športnimi organizacijami in zvezami ter pristojnimi organi skupnosti,

    - imenuje osebo za obveščanje (spletna stran),

    - daje pohvale, priznanja in nagrade ter objavi najboljše strelce zveze za določeno obdobje.

    25.člen

    Za opravljanje tehničnih in organizacijskih nalog imenuje upravni odbor po potrebi stalna ali začasna delovna telesa ali osebe, katerim določi sestavo, pristojnost, naloge in mandat. Mandat članov upravnega odbora traja štiri (4) leta, s tem, da so lahko iste osebe ponovno izvoljene. Upravni odbor se sestaja po potrebi, večkrat letno.

    Upravni odbor pravno-veljavno odloča v primeru, da je na seji prisotnih vsaj polovica  članov.

                                             Nadzorni odbor

    26.člen

    Nadzorni odbor ima tri člane. Nadzorni odbor voli skupščina za štiri (4) leta.

    Nadzorni odbor nadzira:

    - uresničevanje statuta Zveze in drugih aktov, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti Zveze in njenih članic,

    - uresničevanje sklepov skupščine in njenih organov,

    - pravilnost finančno materialnega poslovanja in porabe sredstev,

    - uresničevanje načel javnosti dela.

    Nadzorni odbor mora v svojem poročilu podati oceno ali so bili presežki prihodkov porabljeni za doseganje namenov in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

    O ugotovitvah nadzorni odbor poroča skupščini Zveze. Sklepe sprejema z večino glasov ob prisotnosti vseh članov nadzornega odbora. Predsednika izvolijo člani nadzornega odbora na prvi seji med seboj. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani predsedstva. Upravni odbor redno vabi predstavnika NO na vse seje UO.

                                      Disciplinsko razsodišče

    27.člen

    Disciplinsko razsodišče Zveze sestavljajo trije člani in njihova dva namestnika, ki jih voli skupščina za štiri (4) leta. Predsednika disciplinskega razsodišča izvolijo člani med seboj. Naloga disciplinskega razsodišča je, da odloča o disciplinski odgovornosti na drugi stopnji. Disciplinsko razsodišče vodi postopke v skladu s Pravilnikom o disciplinskem postopku.

    Disciplinsko razsodišče pravno-veljavno sklepa z večino glasov ob prisotnosti vseh članov.

    28.člen

    Ukrepi, ki jih po izvedenem disciplinskem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinsko razsodišče članu ali članici Zveze so:

    - vrnitev v ponovno odločanje na prvo stopnjo s priporočilom,

    - razveljavitev sklepa, z novim sklepom disciplinskega razsodišča druge stopnje,

    - opomin ter

    - izključitev iz SZUS

    29.člen

    Upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče odgovarjajo za svoje delo skupščini SZUS.

    5. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

    30.Člen

    Sredstva Zveze so:

    - članarina,

    - sredstva, ki jih zveza prejme za posebne namene na temelju dogovorov ali pogodb z drugimi organizacijami ali posamezniki,

    - dohodki iz dejavnosti zveze in naslova materialnih pravic,

    - darila in druga sredstva,

    - sponzorstvo in donatorstvo,

    - lastna nepridobitna dejavnost

    - drugi viri

    Dodeljena namenska sredstva se lahko uporabijo le za namene, za katere so bila dodeljena.

    31.člen

    Če Zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora uporabiti za izvajanje nepridobitne dejavnosti, za katero je ustanovljena. Zveza razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik (odredbo dajalec), lahko pa tudi druge osebe, ki jih zato pooblasti upravni odbor ali predsednik upravnega odbora. Finančno in materialno poslovanje zveze se vodi v skladu d pravilnikom o materialno finančnem poslovanju. Zveza ima svoj račun pri poslovni banki.

    32.člen

    Zveza vodi finančno poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva in z ustreznimi finančnimi predpisi. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. S sredstvi, ki jih dobi Zveza od članarine in drugih prispevkov svojih članov, razpolaga v skladu s sklepi skupščine oziroma upravnega odbora.

    33.člen

    Zveza ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je vpisano kot last Zveze v inventarno knjigo. Premično premoženje se nabavi ali odtuji na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje Zveze se lahko odtuji, zamenja ali obremeni le s sklepom skupščine.

    34.člen

    Vsak član Zveze ima pravico biti seznanjen s finančno in materialno dokumentacijo in poslovanjem Zveze. Zveza ima lahko tudi sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki zvezi materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanj.

    6. NAGRADE IN PRIZNANJA

    35.člen

    Organizacije, ustanove, društva, klube in posameznike lahko skupščina Zveze pohvali ali jim prizna nagrado za izredno prizadevnost ali uspešnost pri delu in opravljanju nalog. O podelitvah priznanj in nagrad sprejme upravni odbor poseben pravilnik.

    7.PRENEHANJE DELOVANJA ZVEZE

    36.člen

    Zveza preneha delovati, če tako sklene skupščina, ali po samem zakonu, ali če se število članov Zveze, to je še aktivnih društev, zmanjša pod dve društvi. Če Zveza preneha delovati, preide vse njeno premoženje na člane Zveze na način, kot sklene skupščina v sklepu o prenehanju. Če skupščina o tem ne more odločiti, se premoženje zveze razdeli med člane zveze v razmerju s številom članstva.

    8. KONČNE IN PREHODNE ODREDBE

    37.člen

    Statut in sklepe skupščine tolmači upravni odbor Zveze.

    38.člen

    Spremembe in dopolnila statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut. Vsi predlogi za spremembo ali dopolnitev statuta Zveze morajo biti predloženi v pisni obliki upravnemu odboru Zveze najmanj tri (3)mesece pred skupščino.

                                           Predsednik SZUS

                                           Uroš Fleischmann

     

     

     

     

     

     

     

     

    Na podlagi 4. člena o društvih ( Ur. list. RS št. 61/2006), je občni zbor dne 20.3.2009 sprejel sklep o sprejetju statuta  Strelskega kluba 31.

    Na podlagi 4. člena o društvih ( Ur. list. RS št. 64/2011), je občni zbor dne 14.6.2014 sprejel sklep o spremembah  statuta  Strelskega kluba 31.

                                     Statut Strelskega kluba 31 prečiščeno besedilo

     

    1. SPLOŠNE DOLOČBE

    1. člen

    Strelski klub 31 ( v nadaljnjem besedilu-društvo) je prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje fizičnih oseb, ki želijo delovati na vseh področjih strelskega športa.

    2. člen

    Ime društva je:Strelski klub 31.

    Sedež društva:Kokolajnščak.

    Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

    Sedež društva je na naslovu: Kokolajnščak 31,9244 Sveti Jurij ob Ščavnici.

    3. člen

    Društvo ima svoj znak in štampiljko.Na znaku je črna pištola na očrtani podlagi,ki predstavlja tekmovalno kartonsko tarčo. Nad tarčo je napis »Strelski klub« pod tarčo pa številka »31«.

    4. člen

    Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju strelskega športa in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

    5. člen

    Delo društva in njegovih organov je javno.

    Svoje člane društvo obvešča:

    -s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,

    -preko društvenega glasila,

    -preko sredstev javnega obveščanja.

    Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako:

    - da so seje organov društva javne

    -da organizira okrogle mize,

    -organizira tiskovne konference,

    -da  na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizaciji ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

    Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

    2. NAMEN,NALOGE IN CILJ DRUŠTVA

    6. člen

    Namen društva je vzpodbujati strelsko športno dejavnost ter svoje člane in druge, ki jih strelska dejavnost zanima, seznanjati z varno in odgovorno rabo in ravnanjem z orožjem.

    7. člen

    Svoj namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nepridobitnih nalog:

    -organizira in izvaja strelsko športne prireditve in tekmovanja,

    -organizira in izvaja treninge za člane strelce- tekmovalce,

    -organizira in izvaja tečaje, predavanja in praktične prikaze varnega ravnanja z orožjem,za člane.

    8. člen

    3. ČLANSTVO

    -Redni član društva lahko postane vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki se želi ukvarjati s strelsko športnimi aktivnostmi.

    Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva mora predsedniku predložiti pristopno izjavo z osebnimi podatki v kateri izrazi željo postati član društva ter se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva.

    -Društvo ima lahko tudi podporne člane. Podporni član je lahko vsak,ki želi sodelovati pri klubskih aktivnostih pa ne izpolnjuje pogojev za polnopravno članstvo.Podporni član lahko sodeluje pri delu organov kluba,brez pravice odločanja.

    -Častni član, ki je redni član društva  je lahko fizična oseba,ki s svojim delovanjem bistveno pripomore k delovanju oziroma razpoznavnosti kluba. Častne člane potrdi nadzorni odbor na redni ali izredni seji na podlagi predloga s strani članov kluba.

    Ustanovni in častni člani po tem statutu ne plačujejo članarine. Njihov doprinos je v  dobrem imenu ter minulem delu.

    Vsako prejeto pristopno izjavo mora predsedstvo obravnavati na svoji redni ali izredni seji in o njej odločiti v obliki sklepa.

    Razlogi za zavrnitev pristopa novega člana so naslednji:

    -zaradi prostorske stiske lahko predsedstvo kadar koli začasno omeji včlanitev novih            članov do izboljšanja razmer,

    -neprimerno obnašanje kandidata na razgovoru s predsednikom društva, ki ga seznanja z pristopnimi pogoji in društvenimi aktivnostmi.

    Redni kandidat, ki je sprejet v članstvo mora plačati pristopnino in članarino društvu, ki je bila določena na občnem zboru.

    Kandidatu, ki mu je predsedstvo zavrnilo pristop v društvo mora predsednik podati pisno obrazložitev na njegovo zahtevo.

    9. člen

    Pravice rednih članov so:

    -da volijo in so izvoljeni v organe društva,

    -da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

    -da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,

    -da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno- materialnim poslovanjem vključno s pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo.

    Dolžnosti rednih članov so:

    -da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,

    -da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,

    -da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva,

    -da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,

    -da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva,

    -da varujejo ugled društva.

    10. člen

    Redno članstvo v društvu preneha:

    -s črtanjem,

    -z izključitvijo,

    -s smrtjo.

    Obrazložitev:

    -Prostovoljni izstop:

    Član prostovoljno izstopi iz društva, če predsedstvu pošlje pisno izjavo o odstopu.

    -Črtanje:

    Člana črta iz članstva predsedstvo, če le- ta 30 dni po prejetem opominu ne plača članarine za tekoče leto. Opomin mora biti članu poslan s povratnico. Če je s strani člana prišlo do spremembe stalnega prebivališča in tega ni sporočil za to pristojnemu v društvu, nosi član posledice sam.

    -Izključitev:

    O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

    11. člen

    4. ORGANI DRUŠTVA

    Organi društva so:

    - občni zbor,

    - predsedstvo,

    - nadzorni odbor,

    - disciplinska komisija.

    12. člen

    OBČNI ZBOR

    Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.

    Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje predsedstvo enkrat letno.

    Izredni občni zbor pa se skliče po sklepu predsedstva, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Predsedstvo je dolžno sklicati občni izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic.

    Če predsedstvo izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga lahko skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.

    13. člen

    O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 dni pred sklicem. Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov.

    Če občni zbor ni sklepčen se zasedanje odloži za 15 minut. Po preteku tega časa občni zbor veljavno sklepa če je prisotnih vsaj polovico članov.

    Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani odločijo za tajni način glasovanja.

    14. člen

    Naloge občnega zbora so:

    -sprejema, spreminja statut društva in druge splošne akte društva,

    -sprejema program dela društva,

    -sprejema finančni načrt in zaključni račun (letno poročilo,bilance uspeha in stanja,…)

    -voli in razrešuje člane predsedstva ter člane nadzornega odbora in disciplinske komisije,

    -odloča o višini pristopnine in članarine,

    -sprejema tekmovalni pravilnik in koledar tekmovanj

    -odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije,

    -odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,

    -dokončno odloča o izključitvi člana,

    -odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z nameni in

    cilji društva,                      

    -odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,

    -sklepa o prenehanju društva.

    Posamezni predlogi za razpravo na občnem zboru morajo biti v pisni obliki poslani predsedstvu najmanj 7 dni pred sklicem občnega zbora.

    O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedstvo občnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana.

    15. člen

    PREDSEDSTVO

    Predsedstvo je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru.

    Predsedstvo je za svoje delo odgovorno občnemu zboru.

    Predsedstvo društva šteje 3 člane. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in sekretar.

    Predsedstvo se sestaja po potrebi,najmanj pa dvakrat letno. Mandatna doba članov predsedstva je 4 leta. Izvoljeni so lahko ponovno brez omejitev.

    16. člen

    Naloge predsedstva so:

    -pripravi akte društva in jih predlaga za sprejem na občnem zboru,

    -sklicuje občni zbor,

    -skrbi za izvrševanje programa dela društva,

    -pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa,

    -skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,

    -upravlja s premoženjem društva,

    -odloča o spremembah naslova sedeža društva

    -uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih je še dodatno naloži občni zbor,

    -vodi evidenco vseh članov,

    -ustanavlja in ukinja komisije

    17. člen

    Predsedstvo dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva. Predsedstvo je sklepčno, če so navzoči vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

    Predsedstvo lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije in odbore. Naloge, število članov in predsednike komisij in odborov določi predsedstvo. Člani komisij in odborov so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije in odbori odgovorni predsedstvu.

    Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisij in odborov zunanje sodelavce.

    18. člen

    NADZORNI ODBOR

    Nadzorni odbor spremlja delo predsedstva in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno- materialnim poslovanjem društva in skrbi za dobro ime.

    Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. V svojem poročilu mora podati tudi oceno ali so bili presežki prihodkov porabljeni za doseganje namena in ciljev oz. za  opravljanje nepridobitnih dejavnosti.

    Nadzorni odbor potrjuje sprejem častnih članov.

    Nadzorni odbor lahko izvaja ukrepe s katerimi zagotavlja nadzor nad delom predsedstva:

    - s sklicem izrednega zbora članov

    - s sklicem članov predsedstva

    - s sklicem članov disciplinske komisije

    Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani predsedstva. Lahko sodelujejo na sejah predsedstva ne morejo pa odločati.

    Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih. Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta. Izvoljeni so lahko brez omejitev.

    19. člen

    DISCIPLINSKA KOMISIJA

    Člane disciplinske komisije voli občni zbor za dobo štirih let. Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Izmed sebe volijo predsednika. Disciplinska komisija se sestaja po potrebi na podlagi pisnih prijav zahtev članov ali organov društva oziroma nadzornega odbora.

    Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom. O
    svojem delu enkrat letno poroča o svojem delu na občnem zboru.

    20. člen

    Disciplinske kršitve  so :

    -kršitev določb statuta

    -nevestno izvrševanje zadolžitev in funkcij v društvu                                       

    -neizvrševanje sklepov organov društva

    -dejanja,ki škodujejo ugledu društva

    Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem  postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija so:

    -opomin,

    -javni opomin,

    -izključitev.

    Pritožbe zoper izrečene kazni obravnava občni zbor.sno.

    21. člen

    PREDSEDNIK DRUŠTVA

    Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

    Predsednik društva  vodi predsedstvo in je hkrati zastopnik društva. Izvoli ga občni zbor za dobo štirih let. Izvoljen je lahko ponovno brez omejitev.

    Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in predsedstvu.

    22. člen

    PODPREDSEDNIK DRUŠTVA

    Podpredsednika voli občni zbor za dobo štirih let. Izvoljen je lahko ponovno brez omejitev.

    Naloge podpredsednika so:

    -pomaga predsedniku in sekretarju pri rednemu delu,

    -ob odsotnosti predsednika prevzame njegovo delo in ga nadomešča v skladu s pooblastili predsednika.

    23. člen

    SEKRETAR DRUŠTVA

    Za opravljanje strokovno- tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi sekretar društva, ki ga izvoli občni zbor za dobo štirih let. Izvoljen je lahko ponovno brez omejitev. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in predsedstvu.

    5. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

    24. člen

    Viri dohodkov:

    -članarina,

    -darila, volila,

    -prihodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,

    -prispevki sponzorjev,

    -javna sredstva,

    -drugi viri.

    Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov , ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno.

    Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

    25. člen

    Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

    26. člen

    Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

    Način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno- materialnem poslovanju društva mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva in na podlagi pravilnika o finančno materialnem poslovanju.

    Društvo ima svoj poslovni ( transakcijski ) račun pri eni izmed poslovnih bank v R Sloveniji.

    27. člen

    Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo.

    Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa predsedstva s soglasjem nadzornega odbora.

    Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

    28. člen

    Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah organov društva, nimajo pa pravice odločanja.

    6. PRENEHANJE DRUŠTVA

    29. člen

    Društvo lahko preneha:

    -po sklepu občnega zbora z večino prisotnih,

    -po samem zakonu.

    Po sprejetju sklepa o prenehanju društva, mora zastopnik pripraviti poročilo o razpolaganju s premoženjem in poravnavi vseh obveznosti. Premoženje društva se pripada(če klub v sklepu ne določi pravnega naslednika) lokalni skupnosti. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

    30. člen

    Društvo ima naslednje splošne akte:

    -disciplinski pravilnik,

    -pravilnik o finančnem materialnem poslovanju,

    -tekmovalni pravilnik.

    Splošni akti morajo biti sprejeti v roku enega leta od ustanovitve društva.

    Ta čistopis statuta je bil sprejet na občnem zboru dne 14.06.2014 in začne veljati takoj  ko ga potrdi pristojna upravna enota.

                                                              Predsednik društva oz. zastopnik

                                                                             Bernarda Fleischmann

     

     

    Disciplinski pravilnik Strelskega kluba 31:

     

    1.člen

    Pravilnik je sprejet na 2.občnem zboru in stopi v veljavo nemudoma.

    S tem pravilnikom se določijo disciplinski ukrepi ter disciplinska komisija v okviru Strelskega kluba 31

    2.člen

    Disciplinska komisija se izvoli na občnem zboru in se sestavi iz treh članov.Člani med sabo izvolijo predsednika.Komisija deluje po potrebi ali v skladu s statutom.Komisija enkrat letno pripravi poročilo in ga predstavi na občnem zboru.Mandat komisije traja 4 leta.

    3.člen

    V skladu s statutom obravnava naslednje kršitve:

    -kršitev določb statuta

    -nevestno izvrševanje zadolžitev in funkcij v društvu

    -dejanja,ki škodujejo ugledu društva

    -neizvrševanje sklepov organov društva

    Komisija lahko izreče naslednje ukrepe:

    -opomin

    -javni opomin

    -izključitev

    4.člen

    Pritožba zoper izrečeno kazen je možna le pri opominu in javnem opominu.Pritožbo obravnava pritožbeno razsodišče,ki se sestavi neodvisno.

    S tem pravilnikom se določi,da se morajo obveznosti članov zaključiti oziroma poravnati do konca koledarskega leta v nasprotnem primeru mora disciplinska komisija nemudoma ukrepati.

    5.člen

    Popolna neaktivnost člana v koledarskem letu se smatra kot zadosten razlog za izključitev.Pri izključitvi je predsednik komisije dolžan o tem nemudoma obvestiti predsednika društva ter upravno enoto v kateri ima član stalno prebivališče oz.pristojno upravno enoto in sicer v petnajstih dneh ter ji posredovati pismen sklep o izključitvi.O vsakem postopku mora biti obveščen predsednik društva,ki nato poskrbi za izpeljavo postopka.

    6.člen

    Ne glede na temeljni akt pa mora disciplinska komisija nemudoma ukrepati v primeru ko član ni več sposoben za ravnanje z orožjem ali ko obstaja upravičen sum,da je član v kazenskem postopku zoper javni red ali mir z elementi nasilja ali drugega kaznivega dejanja,V tem primeru mora disciplinska komisija članu začasno prepovedati vsako udejstvovanje v klubu,članstvo pa zamrzniti do konca postopka ali ga iz kluba izključiti.

    PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU

    DRUŠTVA STRELSKI KLUB 31

    I. SPLOŠNE DOLOČBE

    1. člen

    Ta pravilnik ureja organiziranost in vodenje finančno materialnega poslovanja Društva

    SK31 (v nadaljevanju Klub), kot jih določa Slovenski računovodski standard 33 (SRS 33).

    2. člen

    Klub se ne ukvarja s pridobitveno dejavnostjo. Vse morebitne presežke od dejavnosti

    porabi v skladu z nameni, za katere je bilo ustanovljeno.

    3. člen

    Klub pridobiva materialna in finančna sredstva za svoje delovanje:

    - s članarino,

    - z darili in volili,

    - s prispevki donatorjev in sponzorjev,

    - iz javnih sredstev,

    - iz dejavnosti Društva,

    - in drugih virov.

    4. člen

    Premoženje Kluba predstavljajo premičnine, nepremičnine in finančna sredstva, ki so last Kluba. S premoženjem upravlja predsedstvo.

    5. člen

    Vsaka delitev premoženja med člane kluba je nična. Morebitni presežek prihodkov nad

    odhodki mora klub porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno.

    6. člen

    Klub ima svoj TRR račun pri Delavski hranilnici. Z  računom Kluba upravlja predsednik in ostali člani kluba, ki jih za to pooblasti občni zbor.

    7. člen

    Vse finančno poslovanje kluba poteka prek blagajne kluba in računa kluba.

    8. člen

    O višini članarine odloča Občni zbor.

    9. člen

    Finančno poslovanje kluba vodi predsedstvo.

    10. člen

    Nadzor materialno-finančnega poslovanja kluba vrši Nadzorni odbor.

    II. FINANČNI NAČRT

    11. člen

    Poslovno leto traja od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. Finančni načrt Kluba sprejme Občni zbor.

    12. člen

    Finančni načrt sestoji iz v naslednjem poslovnem obdobju predvidenih aktivnosti, sredstev,

    potrebnih za izvedbo teh aktivnosti, načrta za pridobivanje potrebnih sredstev.

    13. člen

    Uporabo sredstev Kluba za aktivnosti, ki niso bile navedene v finančnem načrtu in sprejete na Občnem zboru, lahko odobri predsedstvo.

    14. člen

    Finančni načrt Kluba se pripravi pred sklicem Občnega zbora.

    III. POROČANJE O FINANČNO - MATERIALNEM POSLOVANJU KLUBA

    15. člen

    Klub zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem-poslovanju na način in v obliki, kista določen s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju Kluba Strelski klub 31. Podatki se izkazujejo v skladu s Slovenskim računovodskim standardom za društva.

    16. člen

    Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme Občni zbor, mora prikazovati resničnostanje o premoženju in poslovanju Kluba ter mora biti sestavljeno v skladu s Slovenskimi

    računovodskimi standardi za društva in določbami Pravilnika o finančno-materialnem poslovanju Kluba.

    17. člen

    Finančno poročilo Kluba podaja Predsednik. Administrativno-tehnična in obračunska opravila opravlja celotno predsedstvo v skladu z dogovorom.

    18. člen

    Letno poročilo in ostale dokumente pregleda Nadzorni odbor. Vročeni mu morajo biti najmanj 10 dni pred sklicem rednega občnega zbora.

    19. člen

    Klub (Blagajnik) vodi knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo se zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. Zagotoviti mora še po časovnem

    zaporedju urejene izpiske o spremembah na TRR računu, ki jim je potrebno priložiti knjigovodsko listino o vsakem pritoku ali odtoku denarnih sredstev. Če ima Društvo hranilno

    knjižico, mora biti stanje v bilanci skladno s stanjem v tej knjižici.

    20. člen

    Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in biti

    opravljane najkasneje v enem mesecu od dneva, ko so bile izdane ali sprejete v

    knjigovodstvo. Še neknjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo poslovne knjige.

    Poslovne knjige vodi Klub na prostih listih, vezane ali pa prenesene v računalnik, tako da

    se lahko po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonih. Poslovne knjige zaključuje s stanjem

    na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja društvene dejavnosti oz. statusne spremembe pa z dnem te spremembe.

    21. člen

    Poslovne knjige morajo biti v času delovanja na sedežu Kluba oziroma v kraju delovanja,

    kjer je registrirano. Če Klubu vodi poslovne knjige knjigovodski servis ali druga oseba, ki

    ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, so lahko pri knjigovodskem servisu oz. osebi, ki opravlja to dejavnost.

    22. člen

    Blagajniški dnevnik se hrani kot trajna listina. Ostale listine se hranijo 5 (pet) let.

    IV. FINANČNO - MATERIALNO POSLOVANJE DELOVNIH SKUPIN

    23. člen

    Delovna skupina lahko finančna sredstva za svoje poslovanje pridobiva na tri načine: z

    lastno dejavnostjo, preko sponzorjev in pokroviteljev, iz skupnih sredstev, s katerimi razpolaga Klub.

    Med lastne dejavnosti sodi trženje izdelkov in storitev delovne skupine (na način, ki je

    opredeljen v statutu), ki morajo biti v skladu z nameni in cilji opredeljenimi v statutu Kluba.

    Vsa na ta način pridobljena sredstva se morajo porabiti v namene, ki so določeni s statutom

    Društva.

    Finančna in druga sredstva lahko delovna skupina pridobiva preko iskanja ustreznih sponzorjev ali pokroviteljev ter s kandidiranji na javnih razpisih različnih organizacij in ustanov.

    Delovna skupina lahko finančna sredstva pridobi tudi iz skupnih sredstev Kluba. Za pridobitev skupnih sredstev Kluba mora delovna skupina  podati ustrezno prošnjo, v

    kateri mora biti natančno opredeljena količina sredstev, namen in način porabe v okviru delovnega načrta skupine. Delovna skupina naj tudi opredeli način povračila sredstev, kadar

    je to možno. Prošnjo za pridobitev skupnih sredstev obravnava predsedstvo na naslednjem rednem ali izrednem sestanku. Ob zavrnitvi prošnje mora  podati ustrezno pisno ali ustno

    obrazložitev.

    24. člen

    Za finančno poslovanje delovne skupine je Klubu odgovoren vodja delovne skupine ali drug za to pooblaščeni član delovne skupine.

    25. člen

    Delovna skupina je dolžna 10 dni pred sklicem občnega zbora Kluba Nadzornemu odboru

    predati finančno poročilo o delovanju delovne skupine. Nadzorni odbor preveri veljavnost

    poročila in ga predloži v potrditev rednemu občnemu zboru.

    Finančno poročilo mora vsebovati:

    - finančni načrt za preteklo obdobje,

    - natančen in ustrezno dokumentiran prikaz vseh prihodkov,

    - natančen in ustrezno dokumentiran prikaz vseh odhodkov,

    - natančen prikaz finančnega stanja na datum sestavljanja poročila,

    - finančni načrt za naslednje obdobje (količina sredstev, namen in način uporabe).

    Če se delovna skupina razpusti ali pravočasno ne odda finančne napovedi za naslednje

    obdobje brez utemeljenega razloga, se premoženje prenese na Klub.

    V. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

    26. člen

    Za nove primere, ki v Pravilniku niso opredeljeni, ter v primeru, da kakšna določba ni dovolj

    podrobna, se uporabita neposredno Slovenski računovodski standard 33 - računovodske

    rešitve za Društva ali Zakon o računovodstvu.

    27. člen

    V primeru prenehanja delovanja Kluba se vse premoženje prenese na Strelsko društvo Prlekija, Kokolajnščak 31.

    Morebitna proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

    28. člen

    Ta pravilnik je začel veljati s sprejemom na 2. Občnem zboru kluba dne 18.12.2010.

    29. člen

    Spremembe ali dopolnitve pravilnika sprejema predsedstvo Kluba, potrjuje jih Občni zbor.

    Za tolmačenje pravilnika je zadolženo predsedstvo.

     

     

    TEKMOVALNI PRAVILNIK STRELSKEGA KLUBA 31:

     

    Klub za svoje delovanje poleg pravilnikov SZUS lahko uporablja tudi tekmovalni pravilnik mednarodne zveze IDPA v katero je včlanjen. PRAVILNIK IDPA

    SODNIŠKI PRAVILNIK STRELSKE ZVEZE ZA UPORABNO STRELJANJE-SZUS 

    Kandidat,ki uspešno opravi usposabljanje po programu iz Pravilnika o načinu usposabljanja in podelitvi naziva sodnika SZUS postane sodnik zveze.Mandat sodnika znaša 5 let in se lahko podaljša brez omejitev na predlog sodnika s potrditvijo Upravnega odbora zveze.

    Sodniki med sabo izvolijo glavnega sodnika in mu za to funkcijo podelijo 5 letni mandat.Sodniki,ki uveljavljajo bonitete iz naslova sojenja morajo letno odsoditi najmanj 6 tekem Pokalnega prvenstva.

    Sodniku lahko preneha mandat na lastno željo,na podlagi sklepa disciplinskega razsodišča ali sklepa Skupščine zveze.

    Sodnik je dolžan med sojenjem nositi ustrezno indentifikacijo oziroma sodniško izkaznico na vidnem mestu prsnega koša.

    Naloga sodnika je,da sodi v skladu s pravilniki SZUS,pošteno in za vse tekmovalce enako.Spore in pritožbe rešuje nemudoma,najkasneje do podelitve odličij.

    Pritožbe zoper posameznega sodnika obravnava glavni sodnik,ki po potrebi ukrepa z nasveti,začasno prepovedjo sojenja ali odstopom pritožbe disciplinskemu razsodišču.

    Začasna prepoved sojenja se lahko izreče ustno ali pisno za obdobje največ 3 mesecev.

    PRAVILNIK O NAČINU USPOSABLJANJA  IN PODELITVI NAZIVA INŠTRUKTOR STRELSTVA TER O NAČINU USPOSABLJANJA IN PODELITVE NAZIVA SODNIKA SZUS

    1. USPOSABLJANJE INŠTRUKTORJEV STRELSTVA SZUS

    Za usposabljanje inštruktorjev je pristojen Upravni odbor zveze,ki s sklepom določi komisijo za izvajanje programa. Program za usposabljanje je določen s tem pravilnikom.

    1.POGOJI KANDIDATA

    -Kandidati za inštruktorje morajo izkazati zainteresiranost za opravljanje izobraževanja.To se izkaže z vlogo na upravni odbor zveze.

    -Starost kandidata je določena z minimalno 18 leti.

    -Kandidat mora že posedovati orožni list za vrste orožja s katerimi se strelja in tekmuje v SZUS.To se pravi kratkocevno in dolgocevno orožje.

    -Članstvo v klubu ali društvu,ki je član zveze

    2.PROGRAM USPOSABLJANJA

    Usposabljanje poteka preko tečaja ter preizkusa znanja pred komisijo,ki jo določi upravni odbor SZUS .Komisija avtonomno določi obseg in vsebino tečaja.Tečaj pa mora obvezno vsebovati poznavanje disciplin SZUS,pravila varnega rokovanja z orožjem,način točkovanja v SZUS,balistiko ter zakonodajo v zvezi z orožjem ter kompetencami inštruktorja ter sodnika in praktični del.Pri tem so min.zahteve,da kandidat opravi strelsko vajo -El Presidente- v času 10s ali manj ter z 20 streli na tarčo r50 iz razdalje 25m doseže min.št.točk 170.

    Po opravljenem tečaju sledi preizkus pred komisijo v prisotnosti predsednika Upravnega odbora.V kolikor kandidat s popolnim soglasjem komisije ter predsednika UO uspešno prestane test se mu podeli naziv INŠTRUKTOR STRELSTVA SZUS.V nasprotnem primeru kandidat ponavlja tečaj ali pa se na to mesto ne prijavi več. Svoj status dokazuje z izkaznico inštruktorja SZUS.

    B.USPOSABLJANJE ZA SODNIKA STRELSTVA SZUS

    Sodnik SZUS lahko postane vsak,ki izpolnjuje pogoje predpisane za inštruktorja strelstva SZUS in,ki je uspešno opravil program usposabljanja za inštruktorja strelstva SZUS .Sodnika imenuje upravni odbor pri čemer poleg strokovne usposobljenosti upošteva tudi izkušnje kandidata.Sodnik prejme izkaznico z veljavnostjo 5let. Po tem roku se veljavnost podaljša z zahtevkom sodnika,v kolikor ni zadržkov s strani strokovne komisije ali predsednika UO.

     

     

     Zakon o orožju

     


    Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja

     

    Pravilnik za izvajanje zakona o orožju

     

    Uredba o upravnem poslovanju